CHAU DOC - Cochinchina

3690 ogledov

Zadetki: 523

MARCEL BERNANOISE¹

I. Fizična geografija

Nahaja se na severozahodu mesta Cochin-Kitajska, provinca Chaudoc [Châu Đốc] je na severu in zahodu omejeno s Kraljevino Kambodžo, na jugu s provincami Hatien [Hà Tiên] in Rahgija [Rạch Giá], na vzhodu pa pokrajine Longxuyen [Dolga Xuyên] in Tanan [Tan An].

OROGRAFIJA

Ta pokrajina, ki ima približno 275.876 hektarjev, tvori neizmerna ravnina z visokim razponom sedmih gorov, od katerih je najvišja točka Nui Cam [Núi Cấm] (880m), oddaljeno 40 km od glavnega mesta. V neposredni bližini glavnega mesta se nahaja Nui Sam [Núi Sam], veliko manjša gora, visoka 232 metrov, na vrhu katere je bil leta 1896 zgrajen sanatorij.

HIDROGRAFIJA

Dve veji reke Mekong tečeta po celotni širini pokrajine, ki ima tudi dva glavna kanala, reko Mleng Vinh Te Kanal [Vĩnh Tế] se začne od kanala Chaudoc [Châu Đốc] potok 900m od mesta, kjer se pridruži Bassac Reka [Bassac], na severu mesta, nato se nadaljuje proti vzhodu, čez neizmerno ravnino Jones, prehaja med obema goroma, Nui Cau [Núi Cậu] in Nui Tabec [Núi Ta Béc], konča pa v vasi Chen Thanh. The Vinh An Kanal [Vĩnh An] povezuje kanal Bassac [Bassac] reka z enim krakom reke Mekong Reka [Mê Kông], začenši pri Phumsoai [Phum Soài], konča se pri vasi Dolga Phu [Dolga Phú], 100m od tržnice Tanchau [Tân Châu]. Dolga je 17 km in široka 15 metrov.

KLIMA

Klima v Chaudoc [Châu Đốc] je dokaj zdrav, temperatura pa se giblje med 18 in 26 stopinj Celzija. Od maja do oktobra ima redno deževno sezono.

POTI

Pokrajina je presečena z mrežo poti, ki obsega kolonialne poti iz Chaudoc [Châu Đốc] do Longxuyen [Dolga Xuyên] (še ni odprt za promet) Chaudoc [Châu Đốc] do Hatien [Hà Tiên] poti in pokrajinske poti iz Chaudoc [Châu Đốc] do Tinhbien [Tịnh Biên] in iz Chaudoc [Châu Đốc] do Tanchau [Tân Châu]. Glavno mesto je oddaljeno 177 km Pnom Penh [Pnôm Pênh], 127km od mesta Hatien [Hà Tiên], 112 km od Bockorja, in 270 km od Saigon [Sài Gòn]. Ko Longxuyen [Dolga Xuyên] do Sadecki Odprta je pot [Sa Đéc], Saigon [Sài Gòn] bo od glavnega mesta oddaljen le 225km.

II. Upravna geografija

Provinca Chaudoc [Châu Đốc] je razdeljen na 12 kantonov, oblikovanih v 4 upravne okrožja, na čelu katerih je domači upravni delegat. Štiri okrožja so:

delegacija Chauphu [Châu Phú];
da Tanchau [Tân Châu];
da Tinhbien [Tịnh Biên];
da Triton [Tri Ton].

III. Ekonomska geografija

KMETIJSTVO

Pokrajina je lahko razdeljena na dva dela, nizko ležeča okrožja in hribovita okrožja. Riž in koruza tvorita glavni pridelek,

a) Riž: Riž, gojen v Chaudoc [Châu Đốc] je več vrst: riž "v sezoni", "zgodnji" riž, "pozni" riž in riž "flottant". Riž "v sezoni" ali lua-mua je enak kot v drugih provincah Cochin-Kitajska. Ta riž se lahko goji le v okrožju lYitona, saj te zemlje ne preplavi reka Mekong. Riž "flottant" ali lua-sa, uvožen iz Siama pred približno 12 leti, vključuje več vrst, označenih s posebnimi imeni, ki se nanašajo na državo, iz katere izvirajo, ali na obliko zrna ali čas cvetenja, ali njegove zapadlosti. Posebnost tega riža je, da se kmalu predvaja brez drugega truda, kot je kurjenje plevela na njivah pred setvijo. Na tleh ni zemlje Chaudoc [Châu Đốc] je dejansko primeren za gojenje "zgodnjega" riža ali lua-som, pogovorno imenovanega Lua Ba Trang [Lụa Bà Trăng]. Gojenje tega riža se poskuša šele, ko poplave popustijo. "Pozno" riž ali lua-gian se goji tudi v okrožjih, kjer so vsakoletne poplave, v sezoni, ko se podrejo,

b) koruza: Po tem rižu je gojenje koruze najbolj zanimivo. Sadimo ga bolj ali manj zelo povsod, predvsem pa v okrožjih Tanchau [Tân Châu] in Chau Phu [Châu Phú].

INDUSTRIJA

Obstajata dva stroja za dekortizacijo Chaudoc [Châu Đốc], vendar ti zaradi slabe letine ne delujejo že več kot eno leto. Pod neposrednim upravljanjem je električna tovarna Chau Phu [Châu Phú] (glavno mesto) z mesečno zmogljivostjo 4.000kw. Industrija svile se nadaljuje v okrožjih Tanchau [Tân Châu] in Triton [Tri Tôn]. Obstaja 180 drevesnic svilenih črvov, 43 predilnic in 41 tkalnih del Tanchau [Tân Châu]. Skoraj vsi dobro razpoloženi Kambožani Triton [Tri Tôn] gojijo svilene črve in izdelujejo svilo v omejenih količinah za lastno uporabo. Delujejo neprevidno in brez metode, svila pa je tako slabe kakovosti, da je komercialno neuporabna. Kljub temu na letnem sejmu v Hanoju razstavijo več oblačil, ki so jih izdelali, z nekaj uspeha. Obstaja nekaj kamnolomov granita na Nui Sam [Núi Sam], ki ga je delalo nekaj kolonistov ter kitajski in annamitski pogodbeni izvajalci. V bližini je več indigo del Tanchau [Tân Châu]; indigo je dobre kakovosti, vendar slabo pripravljen. Domačini, ki živijo na bregovih kanala Vinh Te [Vĩnh Tế] izdeluje preproge in vreče (dem in caron). Te izdelujejo samo ženske, vendar bo industrija verjetno izumrla, ker divja hitra postaja čedalje bolj pomanjkljiva, bolj se bodo počistila tla.

RIBOLOV

Večji del prebivalstva pokrajine je zaseden z ribolovom. Ne lovijo samo v potokih, ampak tudi v bazenih, ribnikih in ribjih jamah. Ribe se prodajajo sveže, posušene in soljene. Za pripravo nuoc-mam, mam in olja se uporablja več vrst rib; posušene in soljene ribe se izvažajo na Kitajsko in v Singapur.

LOV

Lov na Chaudoc [Châu Đốc] si zasluži posebno omembo. Gorsko okrožje, približno 17 km od glavnega mesta, proti Tritonu, je polno divjadi. Obstajajo tigri, tigraste mačke, divje mačke, panterji, jeleni, divji prašiči itd. Zelo so zajec, jereb in divjad. Kambodžani so odlični lovci. Prebivalci vasi pogosto urejajo batuje. Ko je Kambodžanec ponosen lastnik puške, hitro postane odličen strel.

TRGOVINA

Chaudoc [Châu Đốc] je dober trg za izdelke v Kambodži. Trgi Chaudoc [Châu Đốc], Tanchau [Tân Châu], Tinhbien [Tịnh Biên] in Triton [Tri Tôn] se vsak dan širijo. Obstaja dokaj aktivna trgovina na Chaudoc [Châu Đốc] v govedu, žitu in svili. Blago iz Kitajske je med domačini v notranjosti province najti prodano prodajo. Omeniti je treba tudi, da blago iz Tonkina najde prodajo v Chaudoc [Châu Đốc], pa tudi v drugih provincah.

BAN TU THƯ
1 / 2020

OPOMBE:
1: Marcel Georges Bernanoise (1884-1952) - Slikar, rojen v Valenciennesu - najsevernejši regiji Francije. Povzetek življenja in kariere:
+ 1905-1920: Dela v Indokini in je zadolžen za misijo guvernerju Indokine;
+ 1910: učitelj na francoski šoli na Daljnem vzhodu;
+ 1913: Študij avtohtonih umetnosti in objavljanje številnih znanstvenih člankov;
+ 1920: Vrnil se je v Francijo in organiziral umetniške razstave v Nancyju (1928), Parizu (1929) - krajinske slike o Loreni, Pirenejih, Parizu, Midiju, Villefranche-sur-meru, Saint-Tropezu, Ytaliji, pa tudi nekaj spominkov z Daljnega vzhoda;
+ 1922: objavljanje knjig o dekorativni umetnosti v Tonkinu v Indokini;
+ 1925: prejel veliko nagrado na kolonialni razstavi v Marseillu in sodeloval z arhitektom Pavillon de l'Indochine pri ustvarjanju nabora notranjih predmetov;
+ 1952: umre v starosti 68 in pusti veliko število slik in fotografij;
+ 2017: Njegovo slikarsko delavnico so uspešno zagnali njegovi potomci.

VIRI:
◊ RezervirajLA COCHINCHINE"- Marcel Bernanoise - Hong Duc [Hồng Đức] Založniki, Hanoi, 2018.
◊ Wikipedia.org
Inside Krepke in poševne vietnamske besede so vključene v narekovaje - postavil jih je Ban Tu Thu.

Preberite več:
◊ CHOLON - La Cochinchine - 1. del
◊ CHOLON - La Cochinchine - 2. del
◊ SAIGON - La Cochinchine
◊ GIA DINH - La Cochinchine
◊ BIEN HOA - La Cochinchine
◊ THU DAU MOT - La Cochinchine
◊ MOJ TI - La Cochinchine
◊ TAN AN - La Cochinchine
◊ COCHINCHINA