MOJ TI - Cochinchina

Zadetki: 477

MARCEL BERNANOISE1

I. Fizična geografija

    Glavno mesto: mytho [Mỹ Tho] (72 km, od Saigon [Sài Gòn]). Provinca mytho [Mỹ Tho] se nahaja med 10 ° 03 in 10 ° 35 zemljepisne širine proti severu ter 103 ° 30 in 104o38 dolžine proti vzhodu. Razdeljen je na 6 upravnih delegacij (Anhoa [An Hoà], Caibe [Cái Bè], Cailay [Cai Lậy], Bentranh [Bến Tranh], Chogao [Chợ Gạo] in glavno mesto), 15 kantonov in 145 vasi.

    Na severu in severovzhodu ga omejuje provinca Tanan [Tân An]. Severne meje so v ravnicah Jonesa od Sadecki [Sa Đéc] do vasi Phumy [Phu Mỹ] (kanton Hungnhon [Hưng Nhơn]). Zanimivo so pikčaste grude dreves in gomile riževih polj, ki med poplavami naravno izginejo. Iz vasi Phumy [Phú Mỹ] meja v ravninah Jonesa ni več poplavna, temveč se poboči navzdol v smeri vzhod-jug-vzhodnjak in je značilna ne le po poševnih nasadih riža, temveč po različnih potokih, bolj ali manj razširjenih. Na vzhodu po provincah Gocong [Gò Công], Cua Tieu [Cửa Tiểu], Cua Dai [Cửa Đại] in Vzhodno morje. Na jugu ob veji reke Mekong [Mê Kông], imenovana prednja reka, ki ločuje mytho [Mỹ Tho] iz pokrajin v Bentre [Bến Tre] (podružnica Balaja [Ba Lai]), in Vinhlong [Vĩnh Long]. Na jugozahodu ob vasi Moj An Dong [Mỹ An Đông], ki je meja pokrajine Sadecki [Sa Đéc]. Na zahodu, provinca Sadecki [Sa Đéc]. Meje na tej strani so skoraj v celoti v ravninah Jonesa, razen spodnjega dela, proti reki. Provinca mytho [Mỹ Tho] ima površino 223.660 hektarjev.

    Na svoji najdaljši točki, od severovzhoda do jugozahoda, je dolga 115 km, na najširšem pa 39 km, od severa do juga. Nahaja se v prostrani delti ob ustju reke Mekong Reka [Mê Kông], ki vključuje velik del Spodnje Kohin-Kitajske. Roka reke, ki jo zaliva, se imenuje spodnji tok, ki se spet razcepa, na ozemlju Ljubljane mytho [Mỹ Tho], imenovani v dve glavni veji kaj (vrata), torej ustje reke, tisto, cua Dai [Cửa Đại] (velika usta), druga cua hodnik [Ba Lai] (ustja Balai [Ba Lai]). Reka je pikčasta z otoki, od katerih je največji otok Phutuc [Phú Túc], se razprostira od zahoda proti jugovzhodu vse do vzhodnega morja, kjer njegove obale merijo skoraj 20 km. Ostali otoki se različno imenujejo eon (brežine peska) ali culao (Otok), glede na njihovo nedavno ali starodavno tvorbo. Del pokrajine mytho [Mỹ Tho] leži severno od Mekong Reka [Mê Kông] ima ogromno depresijo, ki jo tvori ogromno porečje Jonesovih ravnic. Ta velika močvirja, ki zavzemajo skoraj petino ozemlja Spodnja Kohin-Kitajska, se razprostirajo na dobri tretjini pokrajine mytho [Mỹ Tho]. Na severu vključuje kantone v Phongphu [Phong Phú], Phonghoa [Phong Hoá], Loi Thuan [Lợi Thuận], Loitrinh [Lợi Trinh] in Hung Nhon [Hưng NHơn]. Lokalno ime annamita za ravnine Jonesa je Dong Thap Muoi [Dong Thap Muoi] (navaden Thap Muoi [Tháp Mười]) iz imena starodavnega kamboškega stolpa na ozemlju Sadec, v središču ravnic Jonesa. To tudi imenujejo Dat Bung [Đất Bưng] (beseda za besedo: zemlja, močvirje). Domneva se, da je bila starodavna postelja Mekong Reka [Mê Kông]. Jug in jugozahod pokrajine mytho [Mỹ Tho], pa tudi otoke na Mekong [Mê Kông] reka ne trpi zaradi poplav, ampak je rodovitna ravnica inzvok[Zemljišča]. Tla nad večjim delom mytho [Mỹ Tho] je glinena (hudomušno). Na severovzhodu in jugovzhodu pokrajine so tla peščena, imenovana „zvok”[Zelo] in še posebej rodovitna. Površinsko območje mytho [Mỹ Tho] obsega 223.660 hektarjev. Oddaljenost od glavnega mesta do Bentre [Bến Tre] je oddaljen 14km mytho [Mỹ Tho] do Tanan [Tân An] 25km. Mito Gocong [Gò Công] 34km in mytho [Mỹ Tho] do Vinhlong [Vĩnh Long] 68 km.

    Obstajajo trije pomembni kanali mytho [Mỹ Tho]: 1. Najstarejši, ki se je začel pod Minh Mang [Minh Mạng], je komercialna plovna pot oz Dang Giang Kanal [Đằng Giang], ki ga na reko Ba Beo in Caibe Potoki [Cái Bè]. Povezuje komunikacije s pristanišča na Mekong [Mê Kông] z vzhodnim Vaico, čez ravnice Jonesa; 2. Vodna pot, ki povezuje glavna mesta v mytho [Mỹ Tho] in Tanan [Tân An]. Dolga je 28 km in široka 80 metrov, ves čas pa jo uporabljajo domači čolni in barke; 3. The Chogao Kanal [Chợ Gạo] ali Duperre kanal združuje potok s tokom Kahon in se tako pridruži Mekong Reka [Mê Kông] z večjo Vaico (potovanje po Godongu [Gò Đông]). Ta kanal je bil izkopan leta 1877, dolg je 10.500 km in širok 30 metrov. Je najbolj obiskan kanal, ki ga uporabljajo tako domači čolni kot tudi parniki "Messageries". Nazadnje namakalni kanali, posekani po Jonesovih ravnicah, zaradi česar bo ta ravnica dragocena prednost. Poleg teh vodnih poti mytho [Mỹ Tho] ima kovinsko cesto, ki jo povezuje Saigon [Sài Gòn], ki poteka skozi pomembna središča Tanan [Tân An] in Cho Lon [Chợ Lớn]. Le 16km od 71km dolge kovinske ceste od mytho [Mỹ Tho] do Saigon [Sài Gòn] so na območju mytho [Mỹ Tho]. Izvira od glavne železniške postaje v mytho [Mỹ Tho] in gre mimo štirih sekundarnih postaj: at Trungluong [Trung Lương], Luongphu [Lương Phú], Tanhiep [Tân Hiệp] in Tanhuong [Tân Hương]. mytho [Mỹ Tho] ima tudi 4 kolonialne poti, ki povezujejo sosednje pokrajine in mrežo župnijskih poti, ki povezujejo vasi in kantone. Štiri kolonialne poti so: 1. mytho [Mỹ Tho] do Tanan [Tân An]; 2 mytho [Mỹ Tho] do Gocong [Gò Công]; 3. mytho [Mỹ Tho] do Bentre [Bến Tre]; 4. mytho [Mỹ Tho] do Vinhlong [Vĩnh Long].

II. Upravna geografija

    Provinca mytho [Mỹ Tho] je razdeljen na šest upravnih okrožij: mytho [Mỹ Tho], Anhoa [An Hoà], Bentranh [Bến Tranh], Caibe [Cái Bè], Cailay [Cai Lậy] in Chogao [Chợ Gạo], 15 kantonov in 145 vasi. Glavna mesta v regiji so: mytho [Mỹ Tho] (glavno mesto) vas Dieuhoa, Anhoa [An Hoà], Caibe [Cái Bè], Chogao [Chợ Gạo], Cailay [Cai Lậy], Bochi, Phumy [Phú Mỹ], Tanhiep [Tân Hiệp], Chogiua, Tanthach [Tân Thạch], Rachgam [Rạch Gầm], Badua, Caithia [Cái Thìa], Anhuu [An Hữu], Kavganščina [Cầu Ngan], Caila.

PREBIVALSTVO

    156 Evropejcev, 325.070 Annamitov, 11.050 Kitajcev, 56 Indijcev.

III. Ekonomska geografija

12 / 2019

OPOMBE:
1: Marcel Georges Bernanoise (1884-1952) - Slikar, rojen v Valenciennesu - najsevernejši regiji Francije. Povzetek življenja in kariere:
+ 1905-1920: Dela v Indokini in je zadolžen za misijo guvernerju Indokine;
+ 1910: učitelj na francoski šoli na Daljnem vzhodu;
+ 1913: Študij avtohtonih umetnosti in objavljanje številnih znanstvenih člankov;
+ 1920: Vrnil se je v Francijo in organiziral umetniške razstave v Nancyju (1928), Parizu (1929) - krajinske slike o Loreni, Pirenejih, Parizu, Midiju, Villefranche-sur-meru, Saint-Tropezu, Ytaliji, pa tudi nekaj spominkov z Daljnega vzhoda;
+ 1922: objavljanje knjig o dekorativni umetnosti v Tonkinu ​​v Indokini;
+ 1925: prejel veliko nagrado na kolonialni razstavi v Marseillu in sodeloval z arhitektom Pavillon de l'Indochine pri ustvarjanju nabora notranjih predmetov;
+ 1952: umre v starosti 68 in pusti veliko število slik in fotografij;
+ 2017: Njegovo slikarsko delavnico so uspešno zagnali njegovi potomci.

VIRI:
◊ RezervirajLA COCHINCHINE"- Marcel Bernanoise - Hong Duc [Hồng Đức] Založniki, Hanoi, 2018.
◊  Wikipedia.org
Inside Krepke in poševne vietnamske besede so vključene v narekovaje - postavil jih je Ban Tu Thu.

Preberite več:
◊  CHOLON - La Cochinchine - 1. del
◊  CHOLON - La Cochinchine - 2. del
◊  SAIGON - La Cochinchine
◊  GIA DINH - La Cochinchine
◊  BIEN HOA - La Cochinchine
◊  THU DAU MOT - La Cochinchine
◊  MOJ TI - La Cochinchine
◊  TAN AN - La Cochinchine
◊  COCHINCHINA

(Obiskani 2,186 krat, 1 obiski danes)