BEN TRE - Cochinchina

Zadetki: 612

MARCEL BERNANOISE¹

I. Fizična geografija

STANJE

    Provinca Bentre [Ben tre] tvorita dva otoka: otok Minh, ki se nahaja med Co Chien [Cổ Chiên] in Hamluong [Hàm Luông] reke, katere severni del pripada Vinhlong [Vinh Long] in otoka Bao, med Hamluong [Hàm Luông] in hodnik [Ba Lai]. Na severu in severovzhodu ga omejuje mytho [Mỹ Tho], na zahodu mimo Vinhlong [Vinh Long], na jugozahodu mimo Travinh [Tra Vinh], na jugu in jugovzhodu pa ob Vzhodnem morju. Tla pokrajine tvorijo nanosi treh vej reke Mekong [Mê Kông], ki se skozi provinco pretakajo v Vzhodno morje, in pesek, ki ga odlaga plimovanje med severovzhodom Monsson. Sledi niz nizko ležečih tal, ki jih tvorijo nakopičena sluz in peščene gionge, prej peščene sipine. Obrežje rač, nekoliko višje od ravnic, so poraščene z vrtovi, v katerih večina vsebuje nasade dreves kakavovih oreščkov in so nad poplavami. Iz treh velikih pritokov reke, reke Co Chien [Cổ Chiên], Hamluong [Hàm Luông] in hodnik [Ba Lai], ki skozi provinco tečejo od severa proti jugu skoraj vzporedno, se odcepijo številni manjši potoki in kanali in so tako bistveni dejavniki življenja in plodnosti te države. Površina površin je 170.000 hektarjev s 257.216 prebivalci.

NAČIN KOMUNIKACIJE

    Kot povsod v Cochin-Kitajska, reke so daleč najboljše prevozno sredstvo. Najpomembnejši tokovi v Otok Bao, ki se začnejo s severa, so:

1. O Soc Sai Rach [rạch Sóc Soài] ali tok;
2. O Bentre [Ben tre] reka, prej imenovana rač Moja dolga [rạch Mỹ Dolga], na katerem se nahaja glavno mesto province. Je ena najpomembnejših rek, s številnimi stranskimi potoki se konča v vasi Huong Diem [Hương Điềm], sredi otoka;
3. O Sin Doc [Sơn Đốc] tok;
4. O Cai Bong [Cái Bóng] tok s svojo krščansko skupnostjo;
5. O Batri Rach [rạch Ba Tri], ki je vodna pot do trga Batri [Ba Tri], najpomembnejše na jugu otoka. Vsi ti tokovi se stekajo v Hamluong [Hàm Luông] reka.

    Na otoku Minh je na severu:

1. O Kajmon [Cái Mơn] tok, ki se neprestano vije med bankami rodovitnih vrtov in iz njih, tvori središče velike in bogate krščanske skupnosti;
2. O Mocay [Mỏ Cày] strame, na katerem se nahaja glavno mesto v Mocay [Mỏ Cày] delitev in ki je eden največjih trgov otoka;
3. O Cai Quao [Cái Quao] tok;
4. O Tan Hung [Tân Hưng] tok;
5. O Giong Luong [Giồng Luông] tok;
6. O Bang Cung [Bàng Cung] tok. Teh šest tokov se izliva tudi v Hamluong [Hàm Luông]. Nazadnje Cai Klepet [Cái Chạt], ki teče ob boku Co Chien [Cổ Chiên] na dolge razdalje in se končno pridruži tisti reki. Ta sistem vodnih poti so povečali kanali v skladu z zahtevami trgovine in kmetijstva.

II. Gospodarska geografija

KMETIJSTVO

    Provinca Bentre [Ben tre] je dosegel svoj popolni gospodarski razvoj Komaj je ostalo kaj drugega, ki bi bilo neproduktivno. Od površinske površine 154.000 hektarjev se 90.000 uporablja za gojenje riža, tehtnica je razdeljena na vrtove, nasade kakavovih oreščkov in giong pod raznovrstnim gojenjem, razvrščenih kot drugotnega pomena. Skupna proizvodnja riža je ocenjena na 150.000 ton. Nasadi kakavovih orehov zavzemajo 4.000 hektarjev zemlje in pridelujejo 6.000 ton kopra. V drugih nasadih gojijo mangoustane, pomaranče, mandarine, drevesa sapota betel oreh, arecas, sladkorni trs itd., In zavzemajo približno 2.000 hektarjev zemlje. Sadje, gojeno na Cai pon [Cái Mơn] je znan po svoji kakovosti in številčnosti. Cai pon [Cái Mơn] ima tudi veliko in cvetočo krščansko skupnost.

INDUSTRIJA

1. Električna dela M. LABBE, ki zagotavljajo potrebno moč za razsvetljavo mesta Bentre [Ben tre];
2. Destilarna za črpanje alkohola iz riža, ki pripada kitajskemu podjetju;
3. Tvoja opečna polja in osem žag, ki prav tako pripadajo Kitajcem;
4. Sedemininena barvila, režija Annamites in zelo znana v sosednjih pokrajinah. Več kot 300 domačih družin v kantonih v Batri [Ba Tri] in Minh Tri [Minh Trị] se podpirajo z ribolovom, v morju in na ustju rek hodnik [Ba Lai], Hamluong [Hàm Luông] in Co Chien [Cổ Chiên]. Letni izvoz v Saigon [Sài Gòn] in Cho Lon [Chợ Lớn] je približno 100.000 kg suhih kozic in kozic, 20.000 kg majhnih rib, ki se uporabljajo kot gnoj, in 2.000 suhih rib;
5. Majhne domače trgovine z nakitom so praktično povsod in tudi približno ducat tovarn mat; 6. Industrija svile je večinoma v okrožju Batri [Ba Tri], kjer je skoraj 200 rejcev svilenih črvov in 8 statvov po francoskem sistemu in 90 domačih statvov, tudi 9 konopljev po francoskem sistemu in 70 sistema Annamite. Ta panoga se bo verjetno razvila v naslednjih nekaj letih, saj ji uprava pomaga in jo spodbuja od lanskega leta. V kantonu je že postavljen vzorčni vrtec iz svilenega orma Bao An [Bao An] in bo delovala takoj, ko bodo dostavljene potrebne naprave.

TRGOVINA

    Edini izvoz sestavljata neoluščenci in kopra. Na kraju prodajajo kitajskim trgovcem in nekaj Annamitov, ki jih posredujejo Saigon [Sài Gòn] in Cho Lon [Chợ Lớn]. Upati je, da bo kmetijski sindikat prevzel ta posel in s tem omogočil, da se Annamiti rešijo močnih kitajskih posrednikov.

ZNAMKI

    Podobno kot večina zahodnih provinc, Bentre [Ben tre] je sestavljen iz giongov in neizmernih riževih ravnic in popotnika nima nobene naravne lepote, ki bi ga zanimala.

BAN TU THƯ
4 / 2020

OPOMBE:
1: Marcel Georges Bernanoise (1884-1952) - Slikar, rojen v Valenciennesu - najsevernejši regiji Francije. Povzetek življenja in kariere:
+ 1905-1920: Dela v Indokini in je zadolžen za misijo guvernerju Indokine;
+ 1910: učitelj na francoski šoli na Daljnem vzhodu;
+ 1913: Študij avtohtonih umetnosti in objavljanje številnih znanstvenih člankov;
+ 1920: Vrnil se je v Francijo in organiziral umetniške razstave v Nancyju (1928), Parizu (1929) - krajinske slike o Loreni, Pirenejih, Parizu, Midiju, Villefranche-sur-meru, Saint-Tropezu, Ytaliji, pa tudi nekaj spominkov z Daljnega vzhoda;
+ 1922: objavljanje knjig o dekorativni umetnosti v Tonkinu ​​v Indokini;
+ 1925: prejel veliko nagrado na kolonialni razstavi v Marseillu in sodeloval z arhitektom Pavillon de l'Indochine pri ustvarjanju nabora notranjih predmetov;
+ 1952: umre v starosti 68 in pusti veliko število slik in fotografij;
+ 2017: Njegovo slikarsko delavnico so uspešno zagnali njegovi potomci.

VIRI:
◊ RezervirajLA COCHINCHINE"- Marcel Bernanoise - Hong Duc [Hồng Đức] Založniki, Hanoi, 2018.
◊  Wikipedia.org
Inside Krepke in poševne vietnamske besede so vključene v narekovaje - postavil jih je Ban Tu Thu.

Preberite več:
◊  CHOLON - La Cochinchine - 1. del
◊  CHOLON - La Cochinchine - 2. del
◊  SAIGON - La Cochinchine
◊  GIA DINH - La Cochinchine
◊  BIEN HOA - La Cochinchine
◊  THU DAU MOT - La Cochinchine
◊  MOJ TI - La Cochinchine
◊  TAN AN - La Cochinchine
◊  COCHINCHINA