GIA ĐINH - Cochinchina
Zadetki: 523
MARCEL BERNANOISE1
I. Fizična geografija
STANJE
Provinca Giadinh [Gia Định] se nahaja na vzhodu Cochin-Kitajske in se razprostira ob reki Saigon [Sài Gòn] na razdalji približno 100 kilometrov od meje pokrajine Tayninh [Tây Ninh] v zaliv Ganh Rai na Vzhodnem morju. Mesta Saigon [Sài Gòn] in Cho Lon [Chợ Lớn], ki je nekoč pripadala provinci Giadinh [Gia Định], so bili ločeni od nje, odkar so postali Občine. Površina pokrajine je več kot 180.000 hektarjev.
Pokrajina, ki meji na Giadinh [Gia Định] so: na severu, provinca Thudaumot [Thủ Đầu Một], na vzhodu pa pokrajine Bienhoa [Biên Hoà] in Baria [Bà Rịa]; na jugu in zahodu, provincah Gocong [Gò Công], Cho Lon [Chợ Lớn] in Tayninh [Tây Ninh].
II. Upravna geografija
Na čelu province (kot v vseh drugih provincah Cochin-Kitajska) je glavni upravitelj pokrajine, ki mu ga pomaga namestnik upravnika in ga po potrebi zastopa pod neposrednim vodstvom guvernerja kolonije. Poveljniku pokrajine pomaga posvetovalni svet, ki se imenuje svet pokrajine, pod neposrednimi odredbami upravnika pa so upravni delegati, poglavarji in namestniki načelnikov kantonov ter župani okrožij. Provinca Giadinh [Gia Định] obsega 4 delegacije (Govap [Gò Vấp], Thuduc [Thủ Đức], Hocmon [Hốc Môn], Nhabe [Nhà Bè]), 17 kantonov in 166 okrajev.
III. Ekonomska geografija
KMETIJSTVO
Območje Giadinh [Gia Định] je razdeljen na dva različna paita. a) Nizko ležeča okrožja obsegajo celotno delto reke Saigon, ki se razteza praktično od Saigon [Sài Gòn] do morja. b) Visoko ležeči peščeni četrti segajo od Saigon [Sài Gòn] do meja dežel Tayninh [Tây Ninh] in Bienhoa [Biên Hoà]. Ti dve naravni razdelitvi ustrezata dvema različnima kmetijskima okrožjema po naravi proizvodnje. Nizko ležeča okrožja so v bistvu riža. Toda okrožja v bližini morja so preplavljena z bočasto vodo in prekrita s paludalnimi gozdovi; predvsem mangrove. Višji okraji so skoraj v celoti obdelani, z izjemo močvirja Cau An Ha [Cầu An Hạ]. Okoli velikih mest v Giadinh [Gia Định], Govap [Pojdi Vấp], Thuduc [Thủ Đức] in Hocmon [Hốc Pôn], je bila dežela zelo razdeljena na majhne parcele in je dosegla veliko vrednost. Glavna gojenje je riž, sladkorni trs in tobak. Pridelovanje riža iz leta v leto upada, kar omogoča bolj obstojno sajenje sladkornega trsa in tobaka. Med sekundarno gojenje spada tržno vrtnarjenje, katerega proizvodi se enostavno odstranijo na trgih Saigon [Sài Gòn] in Cho Lon [Chợ Lớn], ananas sadnega drevja, koruza, betel oreh, zelja palma, čaj, kakav, poper itd. Končno so eden glavnih virov kmetijskega bogastva dokaj pomembna hevea (guma) nasadi.
INDUSTRIJA
V glavnem to predstavljajo številni električni in parni stroji za dekoracijo, tudi rafinerije sladkorja, žage, nekaj barvil in lončarjev. Poleg tega obstajajo kamnolomi granita in laterita, papirnice in velika destilarna Thuduc [Thủ Đức], in ribiško industrijo na obali.
CESTE IN PREVOZI
Provinca Giadinh [Gia Định] ima pomembno omrežje cest v skupni vrednosti več kot 500 km. razvrščenih poti, in več kot 1200 km. podeželskih kovinskih cest ali neuvrščenih nasipov. Državo prečka železnica s Saigon [Sài Gòn] do Nhatrang [Nha Trang] (Annam [Nam]), z električnim tramvajem iz Saigon [Sài Gòn] v Govap in parni tramvaj iz Govapa v Hocmon in iz Govap [Pojdi Vấp] do Laithieu [Lai Thieu] (Thudaumot [Thủ Dầu Một]). Pokrajina ima tudi številne storitve avtomobilov. Poleg tega je prevoz po vodi zagotovil podjetje "Messageries Fluviales" iz Cochin-Kitajske med Saigon [Sài Gòn], Rt St. Jacques in Baria [Bà Rịa], kliče na Thit [Thít] in Cangio [Cần Giờ].
ZNAMKI
Na to temo ni treba omeniti nič posebnega zanimanja. Obiskati je le nekaj zgodovinskih spomenikov: 1) Francoski spomenik postavljen na Chi Hoa [Chí Hoà], v spomin na bitko pri tem imenu. 2) Grob podporočnika Larenierea iz francoske mornarice, postavljen blizu Tayninh [Tây Ninh] cesta. 3) Grobnica adranskega škofa, ki jo je postavil cesar Gia Long [Gia Long], kot pričevanje o pobožni hvaležnosti Monseigneurja Pigneau de Bahaine. 4) Pagoda in grobnica Le Van Duyet [Lê Văn Duyệt], imenovan Veliki evnuh, cesarjev maršal in nekdanji annamitski guverner Cochin-Kitajske (pred mestno hišo Giadinh [Gia Định]). 5) Grobnica Le Van Phong [Le Van Phong], brat od Le Van Duyet [Lê Văn Duyệt] (v vasi Tan Son Nhut [Tân Sơn Nhứt]). 6) Grobnica Vo Tanh [Võ Tánh], tudi maršal od Gia Long [Gia Long] (v vasi Phu Nhuan [Phú Nhuận]). 7) Grob Vo Di Nguy [Võ Di Nguy], spremljevalec v orožju Gia Long [Gia Long] (v vasi Phu Nhuan [Phú Nhuận]).
VI. Zgodovina
Giadinh [Gia Định] je ime, ki so ga prvi Annamiti dali tistemu delu države, skozi katerega je reka Saigon [Sài Gòn] tokov. Pozneje je cesar Gia Long [Gia Long] je to ime uradno dal celotnemu ozemlju med rekama Saigon in Mekong, katerega glavno mesto je imel Saigon. Njegov naslednik, Minh Mang [Minh Mạng], ko je organizirala Spodnjo Kochin-Kitajsko, je dala isto ime provinci, ki v svoje okvire vključuje sedanje pokrajine Tayninh [Tây Ninh], Cho Lon [Chợ Lớn], Gocong [Gò Công] in del pokrajine Tanan [Tân An]. Ta pokrajina je ohranila ime v prvih letih francoske okupacije, vendar je bila od leta 1871 podvržena različnim teritorialnim spremembam. Zmanjšana približno na sedanjo velikost, pokrajina je bila poimenovana po imenu glavnega mesta: Superintendance of Saigon [Sài Gòn], in okrožje v Saigon [Sài Gòn]. Leta 1874 je bil sedež okrožja prestavljen v Binh Hoa Xa [Bình Hoà Xá], vas na obrobju, na levem bregu reke 'Plaz' in je še danes glavno mesto province. Nazadnje je od leta 1889 imenovanje okrožja spremenjeno v pokrajino. Ne da bi se dotaknili nobenih podrobnosti, ki so jih pred zasedbo kolonije zasedli Francozi, lahko rečemo, da je zgodovina pokrajine Giadinh [Gia Định] je tesno povezan z zgodovino Cochin-Kitajske. To okoliščino je mogoče pojasniti z njenimi geografskimi razmerami na ustju reke Saigon [Sài Gòn].
BAN TU THƯ
12 / 2019
OPOMBE:
1: Marcel Georges Bernanoise (1884-1952) - Slikar, rojen v Valenciennesu - najsevernejši regiji Francije. Povzetek življenja in kariere:
+ 1905-1920: Dela v Indokini in je zadolžen za misijo guvernerju Indokine;
+ 1910: učitelj na francoski šoli na Daljnem vzhodu;
+ 1913: Študij avtohtonih umetnosti in objavljanje številnih znanstvenih člankov;
+ 1920: Vrnil se je v Francijo in organiziral umetniške razstave v Nancyju (1928), Parizu (1929) - krajinske slike o Loreni, Pirenejih, Parizu, Midiju, Villefranche-sur-meru, Saint-Tropezu, Ytaliji, pa tudi nekaj spominkov z Daljnega vzhoda;
+ 1922: objavljanje knjig o dekorativni umetnosti v Tonkinu v Indokini;
+ 1925: prejel veliko nagrado na kolonialni razstavi v Marseillu in sodeloval z arhitektom Pavillon de l'Indochine pri ustvarjanju nabora notranjih predmetov;
+ 1952: umre v starosti 68 in pusti veliko število slik in fotografij;
+ 2017: Njegovo slikarsko delavnico so uspešno zagnali njegovi potomci.
VIRI:
◊ RezervirajLA COCHINCHINE"- Marcel Bernanoise - Hong Duc [Hồng Đức] Založniki, Hanoi, 2018.
◊ Wikipedia.org
Inside Krepke in poševne vietnamske besede so vključene v narekovaje - postavil jih je Ban Tu Thu.
Preberite več:
◊ CHOLON - La Cochinchine - 1. del
◊ CHOLON - La Cochinchine - 2. del
◊ SAIGON - La Cochinchine
◊ BIEN HOA - La Cochinchine
◊ THU DAU MOT - La Cochinchine
◊ COCHINCHINA