Vietnam, civilizacija in kultura – KOSARJI, KOVAČARJI, ZLATARJI in SREBRNIKI, KOSARJI, BRONASTI, KLJUČAVNIČARJI

Zadetki: 228

PIERRE HUARD¹
(Častni član École Française d'Extrême-Orient)
in MAURICE DURAND²
(Član École Française d'Extrême-Orient³)
Revidirana 3. izdaja 1998, Imprimerie Nationale Pariz,

      Thej delal na pločevini, cinku in kositru. Pred prihodom Zahodnih prebivalcev je bila njihova industrija omejena na izdelavo majhnih stožcev, ki so nadgrajevali klobuke, skodelic za olje, ki so služile kot svetilke, škatle za shranjevanje opija in nekaj drugih različnih pripomočkov. Nato se je močno razvilo. Tradicionalni klepar med delom ostane sedeč ali počepnjen, energično uporablja roke in noge, ki tvorita dva velika prsta ali palec in drugi prst na nogi, ki sta ponovno združena, živi razvadi, prožni in trdni. To omogoča prikaz obdelanih predmetov pod želeno incidenco za orodja (pila, kladivo, zakovica), ki jih rokujemo z rokami, ki ostanejo prosti. Nazadnje se pri rezanju nepremična veja škarij fiksira za palec noge, medtem ko ena od obeh rok manevrira z premično vejo, druga roka [Stran 190] pa vodi pločevino, ki jo je treba rezati. Beseda "quặp” izraža idejo prijema predmeta med drugim in palcem na nogi. [Stran 191]

KOLJEVCA ZA KOVANCE

[Stran 191]  Tprve kovance in zlate palice je v Hanoju vlil Lưu Xuân Tín v skladu s kitajsko tehniko (Tín je živel pod Lê Thánh Tonom, tj. proti letu 1461).
      TSedanji kovanci, oblikovani in staljeni (vendar ne kovani) so vsebovali precej veliko količino ilovice, pomešane z zinom.
        Tproizvodna veriga je naslednja (glej tudi izdelavo kovancev (sapèques) v Revue Indochinoise, 1900).

1. Peščeno oblikovanje;
2. fuzija cinka;
3. Ulivanje staljene kovine v kalupe;
4. Razvrščanje uporabnih kovancev.

ZLATARJI in SREBRNIKI

     Tpokrovitelji zlatarjev so trije bratje Trần Hòa, Trần Điện in Trần Điền, ki so se svoje umetnosti učili na Kitajskem proti 6. stoletju.

    A majhna skrinja s predali, v kateri so dragoceni materiali in predmeti, ki jih obdelujejo, zaključena pa je z vodoravnim mehom z batom (cái bễ) zadostuje tradicionalnim zlatarjem in srebrnarjem. Cev meha, ki izhaja iz skrinje, se sprejme v votlino, izkopano v tleh. Dve opeki in nekaj kosov oglja sestavljata peč. Kovinsko oboroženo leseno kladivo (búa và), konice za graviranje, nekaj lesenih blokov in malo nakovalo dopolnjujejo ta profesionalni instrument. Razen nekaj prstanov (prstani z dragulji ali členi verige), ni bilo izdelave masivnih predmetov. Vsi dragulji so narejeni iz srebrnih ali zlatih pločevin, bolj ali manj debeli, obdelani v repousséju, oblikovani ali žigosani, toliko lažje, ko gre za čiste kovine brez zlitin. Namočene zlate dragulje se potopijo v kuhano in koncentrirano raztopino, bodisi cvetov sofore (motika) ali perikarpa tai chua (Garcinia pedunculata). Nato jih speremo v zelo vroči žveplovi kopeli. [Stran 191]

PEČARJI

      TDedič zavetnika je Phạm Ngọc Thành, ki je kitajsko tehniko uvedel v Severni Vietnam proti letu 1518.
      [Stran 192] TRadialni lonci za kuhanje riža iz kovanega bakra, s spretno izmenjenimi krivuljami, so popolna tehnika, ki jo občudujejo poznavalci.

BRONASTI USTANOVITELJI

     Tdedič zavetnik je bonze Khổng Lộ, ki se je naučil taljenja bakra na Kitajskem in razširil njegovo tehniko v Severnem Vietnamu proti letu 1226. Omeniti je treba zunanje vplive, kot je vpliv Jeana de la Croixa, portugalskega hibrida, ustanovitelja topov v Huế (18. stoletje). Taljenje izgubljenega voska je bilo vedno v čast. Kip Trần Vũ (pagoda pravilno tako imenovana pagoda Velikega Bude v Hanoju) in dinastične žare v Huế kažejo na spretnost vietnamskih bronastih ustanoviteljev (glej tudi Chochod, Metode ustanovitve, uporabljene v Annamu, v BEFEO, IX, 155).

KLJUČAVNIČARJI

      Sinoidna kultura je poznala ključavnico z valjčkom in vzmetni zatič, ki se pogosto uporablja za zaklepanje velikih kosov pohištva. V tradicionalni vietnamski kulturi je ključavnica neznana, hišna vrata pa so zaklenjena z vpenjanjem z lesenimi palicami.

Bibliografija

+ J. Silvestre. Opombe za uporabo pri raziskovanju in klasifikaciji denarja in medalj Annama in francoske Cochin-china (Saigon, Imprimerie nationale, 1883).
+ GB Glover. Plošče kitajskih, animskih, japonskih, korejskih kovancev, kovancev, ki se uporabljajo kot amuleti kitajske vlade in zasebnih beležk (Noronha in Co, Hongkong, 1895).

+ Lemire. Starodavna in moderna umetnost in kulti Indokine (Pariz, Challamel). Konferenca 29. decembra v Sociéte francaise des Ingénieurs coloniaux.
+ Désiré Lacroix. Animska numizmatika, 1900.
+ torbica. Industrija joss palic v Tonquinu, v Revue Indochinoise, 1910–1911.

+ Cordier. O animski umetnosti, v Revue Indochinoise, 1912.
+ Marcel Bernanose. Umetniški delavci v Tonquinu (Dekoracija iz kovine, Draguljarji), v Revue Indochinoise, Ns 20, julij–december 1913, str. 279–290.
+ A. Barbotin. Industrija petard v Tonquinu, v Bulletin Economique de l'Indochine, september–oktober 1913.

+ R. Orband. Umetniški bron Minh Mạng, v BAVH, 1914.
+ L. Cadière. Umetnost v Huế, v BAVH, 1919.
+ M. Bernanose. Dekorativna umetnost v TonquinuPariz, 1922.
+ C. Gravelle. animska umetnost, v BAVH, 1925.

+ Albert Durier. Animska dekoracijaPariz 1926.
+ Beaucarnot (Claude). Keramični tehnološki elementi za uporabo keramičnih oddelkov umetniških šol v Indokini, Hanoj, 1930.
+ L Gilbert. Industrija v Annamu, v BAVH, 1931.
+ Lemasson. Informacije o metodah vzreje rib v delti tonquinese, 1993, str.707.

+ H. Gourdon. Umetnost AnnamaPariz, 1933.
+ Thân Trọng Khôi. Dvižna kolesa Quảng Nam in vesla norije Thừa Thiên, 1935, str. 349.
+ Guilleminet. Norije iz Quảng Ngãija, v BAVH, 1926.
+ Guilleminet. Pripravki na osnovi soje v prehrani Annamese, v Bulletin économique de l'Indochine, 1935.
+ L. Feunteun. Umetno valitev račjih jajc v Cochinchini, v Bulletin Economique de l'Indochine, 1935, str. 231.

[214]

+ Rudolf P. Hummel. Kitajska na delu, 1937.
+ Mercier, Orodja animskih obrtnikov, v BEFEO, 1937.
+ RPY Laubie. Priljubljeni posnetki v Tonquinu, v BAVH, 1931.
+ P. Gourou. Vaška industrija v delti Tonquinese, Mednarodni geografski kongres, 1938.

+ P. Gourou. Kitajski janež v Tonquinu (sporočilo kmetijskih služb v Tonquinu), 1938, str. 966.
+ Ch. Crevost. Pogovori o delavskih razredih v Tonquinu, 1939.
+ G. de Coral Remusat. Animska umetnost, muslimanska umetnost, v Extreme-Orientu, Pariz, 1939.
+ Nguyễn Văn Tố. Človeški obraz v animski umetnosti, v CEFEO, št. 18, 1^st trimesečje 1939.

+ Henri Bouchon. Avtohtoni delavski razredi in dopolnilne obrti, v Indokini, 26. sept. 1940.
+ X… — Charles Crevost. Animator tonquinese Delavskega razreda, v Indokini, 15. junija 1944.
+ Công nghệ thiệt hành (praktične industrije), v Revue de Vulgarisation, Saigon, 1940.
+ Prejemanje. Mojstri lakarjev iz Hanoja, v Indokini 6. februarja 1941.

+ Prejemanje. Lak, v Indokini, 25. decembra 1941.
+ Prejemanje. Ivory, v Indokini, 15. januarja 1942.
+ Mirno (R.) Animska tradicionalna tehnika: lesorez, v Indokini, 1. oktobra 1942.
+ Nguyễn Xuân Nghi alias Từ Lâm, Lược khảo mỹ thuật Việt Nam (Oris vietnamske umetnosti), Hanoi, tiskarna Thuỵ-ký, 1942.

+ L. Bezacier. Esej o animski umetnosti, Hanoj, 1944.
+ Paul Boudet. Animski papir, v Indokini, 27. januarja in 17. februarja 1944.
+ Mạnh Quỳnh. Izvor in pomen priljubljenih lesorezov Tet, v Indokini, 10. februarja 1945.
+ Crevost et Petelot. Katalog izdelkov Indokine, temu VI. Tanini in tinktoriali (1941). [Navedena so vietnamska imena izdelkov].

+ Avg. Chevalier. Prvi popis lesa in drugih gozdnih proizvodov Tonquina, Hanoi, Ideo, 1919. (navedena so vietnamska imena).
+ Lecomte. Gozdovi Indokine, Agence Economique de l'Indochine, Pariz, 1926.
+ R. Bulteau. Opombe o izdelavi keramike v provinci Bình Định, v BAVH, 1927, str. 149 in 184 (vsebuje dober seznam različnih lončarskih izdelkov Pomirite in njihove figuracije ter njihova lokalna imena).
+ Despierres. Kitajski abakus, v Sud-Est, 1951.

OPOMBE :
◊ Vir: Connaisance du Vietnam, PIERRE HUARD & MAURICE DURAND, revidirana 3. izdaja 1998, Imprimerie Nationale Pariz, École Française D'Extrême-Orient, Hanoj ​​- prevedel VU THIEN KIM - NGUYEN PHAN ST Arhiv Minh Nhat's.
◊ Naslov glave, predstavljena sepija slika in vsi citati so bili nastavljeni z Ban Tu Čet - Thanhdiavietnamhoc.com

Preberite več :
◊  Connaisance du Viet Nam – Originalna različica – fr.VersiGoo
◊  Connaisance du Viet Nam – vietnamska različica – vi.VersiGoo
◊  Connaisance du Viet Nam – All VersiGoo (japonski, ruski, romunski, španski, korejski, …

BAN TU THƯ
5 / 2022