TAY NINH - Cochinchina

Zadetki: 440

MARCEL BERNANOISE1

I. Fizična geografija

    Provinca Tayninh [Tây Ninh] ima površinsko površino približno 450.000 hektarjev, na severu in zahodu meji na Kambodžo, na jugu s pokrajinami Giadinh [Gia Định], Cho Lon [Chợ Lớn] in Tanan [Tân An] in na vzhodu ob Saigon [Sài Gòn] reka. Tla so porušena samo v enem nihanju, gora imenovana "Nui Ba Den”[núi Bà Đen], 1.000 metrov visoko, najvišja točka Cochin-Kitajske.

HIDROGRAFIJA

     Vodne poti pokrajine so Saigon [Sài Gòn] reka in [V Cm] reka s svojimi pritoki, katerih glavna reka so reke (rach) Cai Bac [Cái Bạc], Soc Om [Soc Om], in Tayninh [Tây Ninh]. Ti vodni načini omogočajo potovanje čolnov manjše tonaže Pojdi [Pojdi] na reki Cai Bac [Cái Bạc] in k Ben Cui [Bến Củi] na Saigon [Sài Gòn] reka.

POMEN KOMUNIKACIJE

     Tayninh [Tây Ninh] se oskrbuje z vodo po komunikaciji z dvomesečnim zagonom med Tayninh [Tây Ninh] in Saigon [Sài Gòn]. Nadalje številni avtomobili, ki potujejo po cestah iz Tayninh [Tây Ninh] do Saigon [Sài Gòn] in kličete na Godauha [Gò Dầu Hạ] in Trangbang [Trảng Bàng]. Njegova mreža poti obsega:

     Dve cesti:

  1. od Tayninh [Tây Ninh] do Saigon [Sài Gòn], od katerih lokalna pot 12, ki jo nadaljuje kolonialna pot 1, služi središčem Trangbang [Trảng Bàng] in Godauha [Gò Dầu Hạ]. Tayninh [Tây Ninh] je 99 km, Trangbang [Trảng Bàng] 49 km in Godauha [Gò Dầu Hạ] 60 km od Saigon [Sài Gòn] vzdolž poti Saigon-Pnom Penh [Sai Gòn-Pnôm Pênh];
  2. Do tja vodita dve poti Pnom Penh [Pnôm Pênh], kolonialna pot 1, ki gre mimo Godauha [Gò Dầu Hạ], in lokalna pot 13 od Tayninh [Tây Ninh], ki pri Soairieng [Soài Riêng], se pridruži kolonialni poti 1, ki vodi do Pnom Penh [Pnôm Pênh]. Če želite zapustiti pokrajino po kateri koli poti, morate prečkati trajekt, vendar bo to kmalu nadomestil most;
  3. Še ena pot poteka od Tayninh [Tây Ninh] do Kedoi [Kẻ Đôi], vasica ob vznožju Nui Ba Den [núi Bà Đen], 15 km od Tayninh [Tây Ninh]. Ta pot deli:

a) na pot, dolgo 8.700 km, ki vodi do vznožja gore, kjer vas peš pot pripelje do pagod, kjer boste našli »Temna Devica”, Najljubši romarski objekt;

b) na pot med gradnjo, ki ji sledi pot, ki vodi do vrha Nui Ba Den [núi Bà Đen];

    4. Lokalna pot 13, ki teče od Tayninh [Tây Ninh] na Saigon [Sài Gòn] reke in od te točke naprej do pokrajine Thudaumot [Thủ Đầu Một], zelo slikovita, kot je tudi pot do Soairieng [Soài Riêng], mimogrede prečka gozdni regij, poln divjadi;

    5. Pot, dolga 15 km, od Trangbang [Trảng Bàng] do Bungbinh [Bùng Binh], s katerega mesta v sušnem obdobju je kolovoz, ki prekriva bregove Saigon [Sài Gòn] reka;

    6. Pot, 1 km nad mestom Trangbang [Trảng Bàng], ki povezuje kolonialno pot 1 z deželnimi potmi v Cho Lon [Chợ Lớn].

Poleg teh glavnih poti ima pokrajina:

    a) pot do Xom Vinh [Xóm Vinh], tlakovana le približno 4 km, vendar jo lahko v sušnem obdobju uporabljajo motorni avtomobili, pot, ki poteka skozi območje divjadi in omogoči obisk stolpa Čot Mat [Chột Mắt];

    b) Thanhdien [Hvala Điền] pot, blizu katere je pagoda, ki vsebuje idole nekega arheološkega interesa.

II. Upravna geografija

SPLOŠNA UPRAVA

    Tayninh [Tây Ninh], ki je bil le okrožje (Phu) pokrajine Giadinh [Gia Định] je bila pod annamitsko vlado 14. aprila oblikovana v provincoth 1862 Admiral BONNARD. Ta provinca je razdeljena na dva oddelka, Thaibinh [mirno] in Trangbang [Trảng Bàng]; prva ima bolnišnično organizacijo pod vodstvom zdravnika, druga pa zdravniško službo pod domačim zdravnikom.

PREBIVALSTVO

    Pokrajina, na kateri živi samo 93.000 prebivalcev, poleg glavnega mesta nima pomembnih središč, Trangbang [Trảng Bàng] in Godauha [Gò Dầu Hạ], ki so oddaljeni 100, 50 in 78 km Saigon [Sài Gòn]. Prebivalstvo je sestavljeno na naslednji način:

    Annamites: 80707, Kambodžani: 9457, Cham: 1110, Chinses: 781, Minh Huong: 377, Evropejci: 87, Indijci: 31; Skupaj: 92550.

III. Ekomocionalna geografija

     Še nobena pomembna panoga še ni razvita. Glavno bogastvo pokrajine so kmetijstvo in lov.

    Kdor želi obiskati nasade in pomagati pri razvoju pridelkov, lahko z lahkoto dobi informacije o gojenju hevee (guma) rastlina, sladkorni trs, araši (zemeljski oreški), pa tudi proizvodnja indiarubber-ja, rafiniranje sladkornih in orehovih olj. Prav tako zlahka oblikujejo predstavo o virih pokrajine v zvezi z drvami in lesom za tesarstvo.

FAUNA IN FLORA

     Ne da bi se spuščali v podrobnejše podrobnosti, je treba opozoriti na vrsto vrst, s katerimi se človek srečuje povsod. Insekti, kuščarji, glodalci, jeleni, prežvekovalci, ptice obstajajo tukaj v velikem številu, med katerimi je treba navesti kraljevega tigra, najredkejše vrste nosoroga in veliko različnih veveric. Med pticami najdemo kalao ali rogovje in orle. Med žuželkami je velika vrsta cicindcle (tigrasti hrošč) in skarabe in tiste, ki jih pozna ime "Coq des Bois"Ki imajo s svojo belo puhasto podobo cvet.

    Kar zadeva floro, jo v glavnem predstavljajo raznovrstne praproti in številne sorte orhidej.

IV. Zgodovina

   Uradni dokumenti so popolnoma krivi, kar zadeva vzpostavitev verodostojnega zgodovinskega zapisa.

    Proti letu 1850 je annamitski mandarin HUYNH DUONG GIANG [Huỳnh Đường Giang], ki je upravljal s provinco, so napadli Kambodžani. Glede na to, da je njegov odpor neuporaben, je bil tako kot tudi njegov poročnik Chanh Tong [Chánh Tổng], naredil samomor. V spomin mu je bila postavljena pagoda Tra Vong [Trà Vông], in tam vsako leto poteka spominska slovesnost. V tem obdobju je Annamite iz Annama, imenovan DANG VAN DUA [Đặng Văn Đua], se naselil v južnem delu pokrajine in ustanovil Trangbang [Trảng Bàng], kjer so mu v spomin postavili tempelj. V času francoskih osvajanj je mandarina od Tayninh [Tây Ninh], imenovan KHAM TAN TUONG [Khâm Tấn Tường], ko noče predložiti, se je zatekel v Phu An Pojdi [gò Phú An] (vas v Hao Duoc [Hào Đước]) in zbrali številne privržence. Razpršeni so bili v spopadu in njihov poraz, ki je sovpadel s smrtjo Kham Tan Tuong leta 1860, je pomenil konec odpornosti proti Annamitu.

    Kambodžani pa so pod Champo, zasedli polje in korakali naprej Tayninh [Tây Ninh], in 7. junija 1566 na Truong Voi [Trường Voi] je prišel v stik s francoskimi četami, kar je povzročilo izgubo stotnika LARCLAUSE in poročnika LESAGE, pa tudi 8 podčastnikov in vojakov. Po tem boju so bile poslane okrepitve pod poveljstvom podpolkovnika MARCHAISE. Drugi angažma se je zgodil 14. junija 1866 na Bang Dung [Bàng Dung] (vas v Hao Duoc [Hào Đước]). To je povzročilo poraz Champa, vendar je stalo življenja of Podpolkovnik MARCHAISE. Kapitan BEXJAMEN ter 13 podčastnikov in vojaki 58. čete 3nd polka marincev.

BAN TU THƯ
4 / 2020

OPOMBE:
1: Marcel Georges Bernanoise (1884-1952) - Slikar, rojen v Valenciennesu - najsevernejši regiji Francije. Povzetek življenja in kariere:
+ 1905-1920: Dela v Indokini in je zadolžen za misijo guvernerju Indokine;
+ 1910: učitelj na francoski šoli na Daljnem vzhodu;
+ 1913: Študij avtohtonih umetnosti in objavljanje številnih znanstvenih člankov;
+ 1920: Vrnil se je v Francijo in organiziral umetniške razstave v Nancyju (1928), Parizu (1929) - krajinske slike o Loreni, Pirenejih, Parizu, Midiju, Villefranche-sur-meru, Saint-Tropezu, Ytaliji, pa tudi nekaj spominkov z Daljnega vzhoda;
+ 1922: objavljanje knjig o dekorativni umetnosti v Tonkinu ​​v Indokini;
+ 1925: prejel veliko nagrado na kolonialni razstavi v Marseillu in sodeloval z arhitektom Pavillon de l'Indochine pri ustvarjanju nabora notranjih predmetov;
+ 1952: umre v starosti 68 in pusti veliko število slik in fotografij;
+ 2017: Njegovo slikarsko delavnico so uspešno zagnali njegovi potomci.

VIRI:
◊ RezervirajLA COCHINCHINE"- Marcel Bernanoise - Hong Duc [Hồng Đức] Založniki, Hanoi, 2018.
◊  Wikipedia.org
Inside Krepke in poševne vietnamske besede so vključene v narekovaje - postavil jih je Ban Tu Thu.

Preberite več:
◊  CHOLON - La Cochinchine - 1. del
◊  CHOLON - La Cochinchine - 2. del
◊  SAIGON - La Cochinchine
◊  GIA DINH - La Cochinchine
◊  BIEN HOA - La Cochinchine
◊  THU DAU MOT - La Cochinchine
◊  MOJ TI - La Cochinchine
◊  TAN AN - La Cochinchine
◊  COCHINCHINA

(Obiskani 2,090 krat, 1 obiski danes)